V soboto, 25. marca 2017, sta v krogu domačih, prijateljev in sosedov praznovala zlato poroko Terezija in Ivan Katan iz Sv. Trojice v Slovenskih Goricah. Zlatoporočno slavje, civilno in cerkveno, se je odvijalo v cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah. Kakor je običaj, je najprej potekal civilni obred, ki ga je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan Občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed in med drugim dejal: »Prisrčen pozdrav vama draga slavljenca in lepo pozdravljeni svatje, ki spremljate slavljenca ob njunem življenjskem jubileju. Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti. Zakonska zveza v katero sta stopila iz ljubezni ne pomeni samo sreče in zadovoljstva ampak tudi dolžnosti in odgovornosti. Da sta jo lahko gojila in negovala je od vaju zahtevalo tudi veliko potrpljenja in spoštovanja drug do drugega. Vse to je vama uspelo. Zato mi je v posebno čast in veselje, da lahko svečano obeležimo 50 let vajinega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji. Prepričan sem, da bo današnji obred lep spomin za vaju spoštovana slavljenca, vajine otroke, vnuke, bližnje in daljne sorodnike, prijatelje in znance ter za vse, ki ste danes tukaj zbrani.« Njuno življenjsko in zakonsko zgodbo je predstavila Barbara Cvetko. Civilni obred je s čestitko zakoncema zaključil župan, ki jima je izročil spominsko zlatoporčno listino in košarico s trojiško penino in z njunima imenoma graviranima kozarcema , ter z njima nazdravil s trojiško penino.
Cerkveni obred, je opravil župnik p. Bernard Goličnik, ki zakoncema pripravil lepo pridigo, ter jima na koncu izročil spominsko darilo. Cerkveno slavje je s petjem na koru polepšal Župnijski zbor, ki ga je na orglah spremljal organist Andrej Dvoršak, s solo petjem pa Jože Golob.
Prvič sta se zakonca poročila v cerkvi Sv. Trojice 27. marca 1957 . Dom sta si ustvarila v Zgornjem Porčiču. Terezija se je rodila 1948. leta v Spodnjem Porčiču. Po končani osnovni šoli se je priučila za šiviljo, nekaj časa delala v Mariboru, nato pa do upokojitve v podjetju PIK Lenart. Ivan se je rodil 1947. leta v Radehovi. Osnovno šolo je obiskoval v Lenartu in Sveti Trojici in se je izučil za dimnikarja. Nekaj časa je opravljal delo poštarja pri Sv. Trojici, nato pa ga je pot zanesla v Zavod Hrastovec, kjer je služboval vse do upokojitve leta 2005. V zakonu so se jima rodili otroci: Brigita, Irena in Boštjan. Danes jima jesen življenja lepša 7 vnukov in 1 pravnukinja. V veliko veselje jima je, da si je hčerka Irena z družino le nekaj deset metrov od njune hiše ustvarila družino in dom. V njej, tudi v ostalih otrocih in njihovih družinah, imata, če je potreba, pomoč. Ker sta še pri močeh, še redita kravo, kar je že redkost. Kot sta povedala, jima sedaj ne bi bilo treba imeti živine, a sta tako navajena. S tem imata zaposlitev, obenem pa domače mleko.
Zakonca sta tudi družbeno dejavna saj sta aktivna člana Društva upokojencev, Rdečega križa, PGD gasilskega društva in Turističnega društva. Terezija je tudi članica Društva kmečkih žena in deklet, kjer je veliko let pekla kmečke dobrote, za razne prireditve, pri katerih so sodelovale članice DKŽD Sv. Trojica. Ko smo ju vprašali, kaj ju je vezalo v zakonu skozi petdeset let, sta nam dejala: to je bila ljubezen, zaupanje in družina.