Zlata poroka zakoncev Irme in Franca Rojko iz Oseka

V veselem razpoloženju in s številnimi svati sta v soboto, 19. novembra praznovala zlato poroko zakonca Irma in Franc Rojko iz Oseka. Zlatoporočno slavje so obogatili s svojim nastopom Završki Fantje in Pihalni orkester MOL iz Lenarta. Civilni obred je potekal v samostanski kleti Sv. Martina pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Obred je, ob asistenci Barbare Cvetko, ki je predstavila njuni življenjski zgodbi, opravil župan Darko Fras. Ob nagovoru zakoncema je župan med drugim dejal: »V posebno čast in veselje mi je, da lahko svečano obeležimo 50 let vajinega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji.« Po končanem obredu je zakoncema čestital in jima izročil priložnostno darilo občine, v katere sta bili čaši gravirani z njunimi imeni, grbom občine in oznako 50 letnice poroke. Kakor ob vsaki zlati poroki je tudi tokrat župan odprl trojiško penino vinogradnika Marjana Klobasa, s katero je nazdravil s slavljencema. Med civilnim obredom so nekaj pesmi ubrano zapeli Završki fantje. Po končani civilni poroki sta se zakonca s svojimi svati podala v cerkev Sv. Trojice, kjer je župnik pater Bernard Goličnik, ob darovani zahvalni maši, opravil cerkveni zlatoporočni obred. Ob pridigi je zakoncema namenil nekaj lepih besed, ter med drugim dejal: »Vsi zakonci nimajo te sreče, da bi praznovali zlato poroko. Zato bodimo Bogu hvaležni, da sta doživela to milost. To bogoslužje pa darujemo v zahvalo, da vaju je spremljal v vajinem skupnem življenju«. Cerkveno slavje sta z igranjem na orgle polepšala Andrej Dvoršak in vnukinja Nika Rojko, zapel pa je tudi cerkveni pevski zbor. Pred oltarjem pa je na flavto zaigrala mlada flavtistka Ana Dvoršak.

Irma, rojena Pukšič, se je rodila 1941, v Oseku. Otroštvo je preživljala kot edinka, osnovno šolo pa je obiskovala v Gradišču. Že v rani mladosti je ostala brez očeta, zato je morala dokaj hitro poprijeti za gospodinjska in druga opravila. Po poroki je z možem zaživela na svojem domu, kjer sta si pozneje zgradila nov dom. Tu se je vseskozi posvečala domu, družini, obdelavi manjše posesti. V družini so se jima rodili trije otroci, Zdenko, Drago in Alenka, ki so ju obdarili s 5 vnuki in 4 pravnuki. Njeno veselje je delo na vrtu in skrb za rože, ki krasijo njun dom in okolico. Bila je tudi družbeno aktivna, saj je kot članica PGD Osek bila tudi članica Gasilskih ljudskih pevk. Je tudi aktivna članica Društva kmečkih žena in deklet Sveta Trojica.

Franc se je rodil v družini šestih otrok, staršema Alojziji in Francu Rojko v Brengovi pri Cerkvenjaku, 1943. leta. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Cerkvenjaku, je opravil šolo za traktorista, ter se zaposlil v tedanji KZ Cerkvenjak. Nadaljeval je z delom poštarja v Mariboru, nato pa je 30 let delal kot voznik tovornjaka v transportnem podjetju Špedtrans v Mariboru. V tem času je prevozil več kot 4 milijone km. S tovornjakom je prevozil številne poti po Evropi, vse do Turčije in Pakistana. Franc je z dušo in telesom gasilec. Celih 25 let je kot predsednik vodil PGD Osek, ki je pod njegovim vodstvom napredovalo in je bilo vseskozi gibalo družbenega življenja v Oseku. Ob tem je bil tudi 8 let predsednik tedanje KS Sv. Trojica. Njegova zasluga je, ob organistu Andreju Dvoršaku in tedanjemu županu občine Lenart, da ima cerkev Sv. Trojice tretje največje orgle v Sloveniji. Med drugim je bil Franc tudi zavzeti zagovornik za ustanovitev samostojne Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Njegov hobi je tudi obdelava vinograda, reja prašičev in sploh delo na zemlji.

Zaključno slavje se je nadaljevalo v Gostišču Siva čaplja v Trnovski vasi, kjer so jim za zabavo poskrbeli njuni mlajši sorodniki in DUO Andreja Dvoršaka, ki je skrbel za veselo razpoloženje. Ob spremljavi na klaviature Nike Rojko, ki je tudi pela, pa so jima zapele vnukinje Karmen, Sabina in Sonja Rojko. Lep nagovor pa jima je pripravil tudi njun sin Drago. Velja omeniti, da so gostje pili vino , ki je bilo pridelano v vinogradu zaporočencev in je nosilo etiketo zakoncev izpred 50 let. Vsak udeleženec zlatoporočnega slavja pa je dobil podarjeno steklenico tega »zlatega« vina.

Foto: Ludvik Kramberger