Zlatoporočenca Katarina in Karol Dobaja iz Zg. Senarska

Življenje hitro teče, sta nam povedala zakonca Katarina in Karol Dobja iz Zg. Senarske pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, ko sta v soboto, 16. aprila, praznovala zlato poroko. Tako kot prvič, sta se s svojimi svati, tudi tokrat s svojimi najbližjimi in sorodniki, odpravila k civilni in cerkveni poroki. Oba obreda sta tokrat potekala v cerkvi Sv. Trojice, kjer se je najprej odvijal obred civilne poroke, katerega je, ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Njuno življenjsko zgodbo je na drobno predstavila poslovna sekretarka občinske uprave Barbara Cvetko. Po končanem obredu je župan zakoncema čestital za njuni zakonski jubilej in jim v imenu občine izročil spominsko listino in priložnostno darilo. Za zaključek civilne slovesnosti je z njima nazdravil s slovito trojiško penino.

Sledil je cerkveni del poroke, katerega je, ob darovani sv. maši, opravil pater Bernard Goličnik, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed. Kot je dejal, je vsaka poroka neke vrste maša, saj se zakonca drug drugemu darujeta. Ob tem jima je izročil zlatoporočno priznanje, jima čestital in zaželel še veliko skupnih let. Cerkveno slavje je s petjem polepšal Cerkveni pevski zbor Sv. Frančišek, na orgle pa je zaigral Andrej Dvoršak. Petje zbora je s solopetjem popestril pevec Jože Golob, igranje s trobento pa Nives in Bine Ploj.

Oba zakonca sta se rodila v Zg. Senarski. Katarina, rojena Ploj, se je rodila, 24. aprila 1937, v kmečki družino enajstih otrok. Po osnovni šoli se je priučila za šiviljo, vendar je vse svoje življenje posvetila delu na zemlji in družini. Kljub težkemu kmečkemu delu, je našla čas za petje pri cerkvenem zboru, kjer je pela polnih 54 let, vse dokler ji je služilo zdravje. Pela je tudi ob pogrebnih slovesnostih. Za udejstvovanje na glasbenem področju je prejela tudi Gallusovo značko. Njena velika ljubezen so bile tudi rože, ki so krasile njun dom ter tudi oltar domače cerkve. Veliko skrbi je posvetila tudi delu na vrtu, ki je dajal potrebno zelenjavo za družino.

Karol se je rodi, 5. oktobra 1938. leta v kmečki družini 13 otrok. Po končani OŠ se je izučil za čevljarja, vendar je ta poklic opravljal le priložnostno. Ko se je poročil na posest ženinih staršev, se je posvetil delu na kmetiji. Ker je bil iznajdljiv, se je priučil mnogih spretnosti. Delal je kot zidar, pozimi pa kot mesar. Trgoval je tudi z živino. Ko si med prvimi je kupil traktor in potrebne priključke, je nudil usluge tudi drugim. Zakoncem so veliko pomenili trije otroci, Francka, Srečko in Cilika. Srečna sta, da hčerka Cilika z možem in svojo družino nadaljuje s kmečko tradicijo. Otroci pa so ju razveselili s osmimi vnuki. Ko smo ju vprašali, kaj jo je 50 let vezalo v zakonu, sta dejala, da je to bila ljubezen, otroci in delo na kmetiji. Sobotno slavje njune zlate poroke se je zaključilo z druženjem v Gostilni Šenekar v Spodnjih Ivanjcih, kjer sta se lahko pogovarjala s številnimi sorodniki, s katerimi se ne srečujeta pogosto.

Fotografija: Ludvik Kramberger