Zlatoporočenca Marija in Ivan Peserl iz Zg. Verjan

Z zbranimi domačimi in prijatelji sta, 30. novembra, v cerkvi Sv. Trojice praznovala zlato poroko Marija in Ivan Peserl iz Zgornjih Verjan pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Kakor je običaj, sta pristopila k civilnem in cerkvenem obredu, ki sta potekala v cerkvi. Civilnega je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, ki zakoncema čestital za njun zlati zakonski jubilej in jima izročil spominsko zlatoporočno listino in priložnostno darilo. Cerkveni obred je, ob zahvalni maši opravil pater Matej Papež, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed.
Marija se je rodila 1. decembra 1943. leta v Zgornjih Verjanah, kjer je po starših prevzela posest. Po osnovni šoli se je 2 leti zaposlila kot čistilka vagonov v Tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. V tem času je bila dodeljena ekipi, ki je obnavljala Modri vlak, tedanjega jugoslovanskega voditelja, Josipa Broza Tita. Da bi bila bliže doma se je zaposlila v OŠ Lenart, kot kuhinjska pomočnica. Po 12 letih dela je, zaradi nege bolnega očeta, zapustila službo, in se posvetila vodenju gospodinjstva in skrbi za družino. Da bi lažje preživeli je redila prašiče, imeli pa so tudi kravo. Ivan se je rodil 26. novembra 1939. leta v Zgornji Bačkovi pri Sv. Ani, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kakor za mnoge podeželske otroke, tudi zanj ni bilo možnosti šolanja, zato se je odločil za poklic kovača. Kot vajenec se je izučil pri kovaškem mojstru Orniku v Dolgih Njivah pri Voličini. Kot pomočnik se je zaposlil v na Železnici, v kurilnici, na Studencih v Mariboru. Tam se je dodatno izobraževal in se kot delovodja, zaradi invalidnosti, po 30 letih zaposlitve upokojil. Že kot mladenič se je vključil v PGD Sv. Ana, nato pa v PGD Sv. Trojica. Oba z ženo sta tudi člana Društva upokojencev Sv. Trojica in Rdečega križa. Zakonca sta si ustvarila dom na Marijini domačiji, kjer so se jima rodili štirje otroci, od katerih živijo trije. V veliko zadovoljstvo so jima štirje vnuki in trije pravnuki. Ko smo ju vprašali, kaj ju je vezalo v zakonu, sta dejala: »Ni bilo vedno vse gladko, a je treba včasih tudi kaj potrpeti. Gotovo pa so naju vezali tudi otroci, saj sva se kot starša zavedala, da potrebujejo oba mamo in očeta. Vesela sva, da naju otroci spoštujejo, ter naju s svojimi družinami tudi radi obiskujejo.«