Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Trojiški trg 26
2235 Sv. Trojica v Slovenskih goricah
Trojiški trg 26
2235 Sv. Trojica v Slovenskih goricah
ID za DDV: SI58878734
Slovo trojiških sester
Slovo trojiških sester
12. 10. 2014
41
V nedeljo, 12. oktobra 2014, je v cerkvi Svete Trojice potekala slovesna maša, ki je bila posvečena sestram Frančiškankam, saj je bila to njihova zadnja nedelja bivanja v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Maševala sta p. Bernard Goličnik in p. Jurij Dolenc.
Slovo trojiških sester je bilo zelo ganljivo, saj verjetno ni bilo v cerkvi človeka, ki se mu ne bi orosilo oko. Po končani maši je gospa Ivanka Kraner povedala naslednje: Danes pravzaprav ni srečen dan za nas Trojičane, saj se od nas poslavljajo redovne sestre, ki so bile tukaj prisotne 54 let. A vendar je to dan zahvale Bogu in njim, ki so z Darovanjem svojega življenja, časa in dela, bogatile našo župnijo, pa tega še opazili nismo. Zato se sprašujem, kdo bo vsak dan pri sv. maši, kdo bo ure in ure molil za našo župnijo, otroke, mladino, za lepo vreme in še in še. Kdo bo pomagal pri poučevanju verouka? Pogrešali bomo nosilni steber v raznih skupinah: Frančiškovi otroci, otroška dramska in svetopisemska skupina, sooblikovanje šmarničnih pobožnosti, priprava Miklavževih obiskov, priprava besedil, uvodov in branja pri sv. mašah, posebej še ob praznikih. Nekatere sestre so spodbujale glasbo in petje, ene so hodile v službo, skrbele za svoj dom in opravile vrsto drobnih potrebnih del v cerkvi, kjer je bila namenjena posebna pozornost skrbi za cerkveno perilo – torej tudi za čiste in zlikane oltarne prte. Vedno so si vzele čas za prijazno besedo.
Vrsto let so sestre vodile gospodinjstvo in kuhinjo v samostanu frančiškanov, kjer so za vsakega prvoobhajanca pripravile svojo torto. Pred desetletji je ta sestrska skupnost bila veliko številnejša in jih je tudi tukaj bivalo več. Vmes so se skoraj neopazno menjavale, tako, da nekaterih sploh nismo poznali in smo zanje izvedeli šele, ko se je oglasil zvon v slovo.
Sedaj nas poslednji dve s. Marinka in s. Marta kot skupnost zapuščata, odhajate od nas, vendar smo prepričani, da se boste občasno z veseljem vračale k sveti trojici, kjer vas bomo vsaj tisti, ki smo se bolje zbližali zelo pogrešali.
Nekatere sestre pa ostajajo tukaj, pri Sveti Trojici, na naši božji njivi. To so sestre: Anzelma, Heriberta, Sabina, Josipa, Avguština, Cirila, Rožvena, Davorina, Gabrijela, Perpetua, Roza, Imakulata, Tadeja, Pankracija in sestra Terezija.
Njihova življenja so se iztekla tukaj, pri sveti Trojici, mnoge sestre pa so se preselile v druge redovne hiše širom po Sloveniji.
Ta hiša ostaja prazna in cvetje, ki jo je odevalo bo ovenelo, spomini pa gredo z vami. Drage sestre! Trojiški farani smo Bogu in vam hvaležni za vašo prisotnost in udejstvovanje skozi vsa ta leta in vam želimo božjega varstva in blagoslova.
raga sestra Marinka in sestra Marta, spomin na Sveto Trojico v Slovenskih goricah naj vaju spremlja tudi na platnu.
Zahvalo s. Marti, s. Marinki in predstavnici Vikariata s. Hermini Nemšak, so podali tudi mladi animatorji.
Prav tako povzemamo besede župana Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Darka Frasa, ki je dejal:
»Spoštovane sestre, sestra provincialka, zlasti pa sestra Marta in sestra Marinka! V 54 letih ste z svojo prisotnostjo dodobra zaznamovale naš kraj in našo župnijo. Lahko rečem, da ste postale del nas in da sedaj, ko zapuščate to hišo, odhaja del nas. Seveda pa boste zagotovo ostale v naših srcih in v naših mislih. Upam, da ta vaš odhod ni za zmeraj in da vas bo usoda ali božja volja enkrat spet pripeljala nazaj v Sv. Trojico, kjer je bil in vedno bo vaš dom. Do takrat pa vam želim veliko uspeha in blagoslova pri opravljanju vašega plemenitega poslanstva in seveda, da bi se še naprej srečevali tudi pri Sv. Trojici. V spomin in v znak hvaležnosti vama v imenu Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah izročam skromno darilo, kozarec z vgraviranim grbom občine in mozaik fotografij, ki naj vaju spominjajo na Sv. Trojico in nas, ki vas bomo pogrešali.«
Na dvorišču samostana, pa smo se tudi posamezniki poslovili in zahvalili našim sestram. Kolektiv župnijskega pastoralnega sveta pa je poskrbel za zakusko.
Sestre hvala vam za vse. Ohranili vas bomo v lepem spominu.
Slovo trojiških sester je bilo zelo ganljivo, saj verjetno ni bilo v cerkvi človeka, ki se mu ne bi orosilo oko. Po končani maši je gospa Ivanka Kraner povedala naslednje: Danes pravzaprav ni srečen dan za nas Trojičane, saj se od nas poslavljajo redovne sestre, ki so bile tukaj prisotne 54 let. A vendar je to dan zahvale Bogu in njim, ki so z Darovanjem svojega življenja, časa in dela, bogatile našo župnijo, pa tega še opazili nismo. Zato se sprašujem, kdo bo vsak dan pri sv. maši, kdo bo ure in ure molil za našo župnijo, otroke, mladino, za lepo vreme in še in še. Kdo bo pomagal pri poučevanju verouka? Pogrešali bomo nosilni steber v raznih skupinah: Frančiškovi otroci, otroška dramska in svetopisemska skupina, sooblikovanje šmarničnih pobožnosti, priprava Miklavževih obiskov, priprava besedil, uvodov in branja pri sv. mašah, posebej še ob praznikih. Nekatere sestre so spodbujale glasbo in petje, ene so hodile v službo, skrbele za svoj dom in opravile vrsto drobnih potrebnih del v cerkvi, kjer je bila namenjena posebna pozornost skrbi za cerkveno perilo – torej tudi za čiste in zlikane oltarne prte. Vedno so si vzele čas za prijazno besedo.
Vrsto let so sestre vodile gospodinjstvo in kuhinjo v samostanu frančiškanov, kjer so za vsakega prvoobhajanca pripravile svojo torto. Pred desetletji je ta sestrska skupnost bila veliko številnejša in jih je tudi tukaj bivalo več. Vmes so se skoraj neopazno menjavale, tako, da nekaterih sploh nismo poznali in smo zanje izvedeli šele, ko se je oglasil zvon v slovo.
Sedaj nas poslednji dve s. Marinka in s. Marta kot skupnost zapuščata, odhajate od nas, vendar smo prepričani, da se boste občasno z veseljem vračale k sveti trojici, kjer vas bomo vsaj tisti, ki smo se bolje zbližali zelo pogrešali.
Nekatere sestre pa ostajajo tukaj, pri Sveti Trojici, na naši božji njivi. To so sestre: Anzelma, Heriberta, Sabina, Josipa, Avguština, Cirila, Rožvena, Davorina, Gabrijela, Perpetua, Roza, Imakulata, Tadeja, Pankracija in sestra Terezija.
Njihova življenja so se iztekla tukaj, pri sveti Trojici, mnoge sestre pa so se preselile v druge redovne hiše širom po Sloveniji.
Ta hiša ostaja prazna in cvetje, ki jo je odevalo bo ovenelo, spomini pa gredo z vami. Drage sestre! Trojiški farani smo Bogu in vam hvaležni za vašo prisotnost in udejstvovanje skozi vsa ta leta in vam želimo božjega varstva in blagoslova.
raga sestra Marinka in sestra Marta, spomin na Sveto Trojico v Slovenskih goricah naj vaju spremlja tudi na platnu.
Zahvalo s. Marti, s. Marinki in predstavnici Vikariata s. Hermini Nemšak, so podali tudi mladi animatorji.
Prav tako povzemamo besede župana Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Darka Frasa, ki je dejal:
»Spoštovane sestre, sestra provincialka, zlasti pa sestra Marta in sestra Marinka! V 54 letih ste z svojo prisotnostjo dodobra zaznamovale naš kraj in našo župnijo. Lahko rečem, da ste postale del nas in da sedaj, ko zapuščate to hišo, odhaja del nas. Seveda pa boste zagotovo ostale v naših srcih in v naših mislih. Upam, da ta vaš odhod ni za zmeraj in da vas bo usoda ali božja volja enkrat spet pripeljala nazaj v Sv. Trojico, kjer je bil in vedno bo vaš dom. Do takrat pa vam želim veliko uspeha in blagoslova pri opravljanju vašega plemenitega poslanstva in seveda, da bi se še naprej srečevali tudi pri Sv. Trojici. V spomin in v znak hvaležnosti vama v imenu Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah izročam skromno darilo, kozarec z vgraviranim grbom občine in mozaik fotografij, ki naj vaju spominjajo na Sv. Trojico in nas, ki vas bomo pogrešali.«
Na dvorišču samostana, pa smo se tudi posamezniki poslovili in zahvalili našim sestram. Kolektiv župnijskega pastoralnega sveta pa je poskrbel za zakusko.
Sestre hvala vam za vse. Ohranili vas bomo v lepem spominu.
